Žalost

Če si žalosten že od rojstva, se v resnici sploh ne zavedaš, da si žalosten. Misliš, da je to normalno stanje. Da se vsi ljudje počutijo tako in da je življenje pač takšno...

Veliko te žalosti je povezano z našimi nerojenimi brati in sestrami, še posebno z nerojenimi dvojčki.... Saj veste, da so nerojeni bratje in sestre prav tako bratje in sestre? In da nam manjkajo? Da je tisto hrepenenje, ki te občasno razjeda, tista močna žalost, ki te preplavi ob žalostnih in manj žalostnih dogodkih, v resnici žalost zaradi neizživete, 'neprebavljene' ljubezni... celo življenje ti nekaj manjka .... iščeš povsod, iščeš v partnerjih, v užitkih, v alkoholu, drogah, karkoli že...

Vzemite si čas, izjokajte solze, ki so vam ostale od kdo ve kdaj. Jokajte, dokler se solze ne posušijo. In potem še kdaj, dokler jih ne zmanjka. Brez smiljenja samemu sebi, samo čista žalost... in solze.

Velikokrat me na delavnicah ljudje vprašajo, kako naj izjokam žalost, ne morem jokati, ne znam jokati... Vendar vsi ZNAMO jokat ... čisto vsi. Če ne verjamete, pomislite na dojenčke - vsi smo bili enkrat dojenčki in takrat smo se jokali :)
Samo včasih se preč bojimo, da se ne bomo mogli nehat jokat, da bomo umrli, da bo preveč bolelo....
Vendar je žalovanje naravni proces. In čustveni procesi trajajo dalj časa, kot mentalni. Z umom lahko vse rešiš v trenutku. S čustvi pa ne gre tako hitro.

Danes, ko je čas denar, družbeno ni zaželeno, da bi ljudje kaj dolgo žalovali. Takrat niso produktivni in družbo stanejo. Torej, če boš žalosten in boš to povedal zdravniku, ti bo hitro dal antidepresive. Ne bo ti rekel: Človek, zjokaj se! Na voljo imaš naravno zdravilo za žalost, to so solze! Ne stane nič, samo določen čas moraš posvetiti temu in proces (žalovanja) izpeljati do konca. Jokaj se, dokler ne boš končno začutil, da so se solze posušile in te bo zamikalo početi kaj drugega.
Če jemlješ anitdepresive, se ne boš nikoli zjokal .... saj ta zdravila otopijo, spremenijo te v zombija. In v takšnem stanju lahko ostaneš celo življenje.

Torej: vzemite si občasno čas tudi za žalost in JOK. Sodi zraven, tako kot radost in smeh. Smo namreč na planetu dualnosti in ena izmed nalog, ki jih imamo tukaj je, da spoznamo Življenje in se naučimo vedno znova ujeti ravnovesje.

Jokajte na primer takrat, ko dežuje. Je itak že vse mokro, narava joka, pa dajmo še mi malo ;)

Naj se vas Življenje dotakne na polno! Skočimo totalno vanj, če smo se že rodili in preživeli marsikaj! Imamo noč in dan, radost in žalost, itd. VSE!

Tale arija iz filma 'Hudičev violinist' je lahko čudovit pripomoček pri izjokanju žalosti zaradi nekoga, ki nam v življenju manjka - ker se ni rodil, ali pa je (za nas prehitro) umrl....
(Besedilo: http://www.lyricsmode.com/lyrics/d/david_garrett/io_ti_penso_amore.html)

Še posebno, če imate nerojenega dvojčka .... veste, tega je veliko več, kot bi si sploh upali verjeti...

Aja. Seveda se na delavnici Postavitev družine ta vzrok (ali kateri koli drugi) zaceli. Naslednjič se vidimo avgusta na Murterju ali septembra v Ljubljani.

Zunaj že grmi ;)